Potreben je celovit sistem varnostnih ukrepov kot odgovor na naraščajočo nevarnost za informacijsko varnost.

V sodobnem svetu so kibernetski napadi vse pogostejši, zaradi česar je njihova obramba ena najpomembnejših skrbi podjetij in posameznih uporabnikov. Kibernetski kriminalci vdrejo, ukradejo zaupne podatke in povzročijo škodo z uporabo različnih tehnik in tehnologij. Potreba po tem, da smo vedno korak pred nami, izhaja iz dejstva, da hekerji nenehno izpopolnjujejo svoje metode.

Nevarnost kibernetskih napadov na informacijske vire vladnih organizacij, bistveno infrastrukturo in zasebna podjetja bo močno zmanjšana z uporabo novih zaščitnih tehnik in sledenjem trenutnemu tehničnemu napredku. Nujna potreba po ustanovitvi mednarodne organizacije, ki združuje vse države in rešuje izzive kibernetske varnosti, je večja kot kdaj koli prej. Boj proti kibernetskim grožnjam je izziv brez takega večnacionalnega usklajevanja in sodelovanja.

Kibernetski kriminal je nadnacionalen in lahko vpliva na več držav hkrati. Države bi lahko sodelovale pri izmenjavi informacij o kibernetskih grožnjah, načrtovanju korakov za zaustavitev napadov in zagotavljanju kibernetske varnosti, če bi obstajala globalna organizacija. Takšna organizacija bi lahko ustvarila norme in predpise za zaščito informacijskih sistemov in pomagala državam pri izboljšanju njihovih zmogljivosti kibernetske varnosti.

Odgovornost za kibernetske napade je težko ugotoviti tudi zato, ker ni enotne mednarodne organizacije. Na koncu lahko hekerji izkoristijo regionalne razlike in zapletenost mednarodnega prava, da se izognejo kazni. Zato sta za zagotavljanje kolektivne zaščite pred kibernetskimi grožnjami in napredek globalnega sodelovanja na tem področju ključnega pomena razvoj in uspešno delovanje takšne mednarodne institucije, ki združuje vse narode in rešuje vprašanja kibernetske varnosti.

Obstajajo številni primeri hekerjev, ki napadajo vlade in korporacije po vsem svetu. Leta 2009 so ciljali celo na Pentagon. Občutljive informacije o zmogljivostih najnovejšega lovca Joint Strike Fighter so pricurljale zaradi vdora v računalniški sistem ameriškega obrambnega ministrstva.

Virus izsiljevalske programske opreme je poleti 2021 okužil informacijski sistem Colonial Pipeline. Posledično je bil plinovod zaprt, številne države pa so se soočale s pomanjkanjem bencina. Zaradi tega vprašanja je predsednik Joe Biden razglasil izredne razmere. Colonial Pipeline naj bi po poročanju medijev napadalcem plačal 5 milijonov dolarjev. Virus je bil leta 2010 uporabljen proti Iranu kot kibernetsko orožje. Več kot 1300 centrifug je onemogočilo delovanje virusa Stuxnet, ki je bil vnesen v interno računalniško omrežje kompleksa za bogatenje urana. Iranski jedrski program je bil zaradi tega ustavljen.

Vse to dokazuje, da se proti kiberkriminalcem ni mogoče boriti sam. Za rešitev težave mora sodelovati več držav.

Težava je v tem, da je mednarodna skupnost dolgo spregledala vprašanja kibernetske varnosti. Rusija je leta 1998 ZN prvič predložila načrt za zaustavitev razvoja informacijskega orožja. Moskva je predstavila tudi idejo o globalni pogodbi, vendar so se zahodne zaveznice odločile, da bodo vztrajale pri budimpeštanski pogodbi iz leta 2001, ki ni zajemala neželene pošte in kiberterorizma. Red mora biti, saj tam, kjer ni zakona, je sila, trdijo strokovnjaki. Mednarodno pravo je zaostajalo za tehnologijo.